Hodoš je postala samostojna občina leta 1998. Čeprav je po številu prebivalcev med najmanjšimi v Sloveniji, se ľe hvalijo s številnimi uspehi. Zgradili so cestno infrastrukturo, kanalizacijo, čistilno napravo, kulturno dvorano, mrliške veľice, obnovili so šolo in vrtec. To je zanimivo etnološko območje, s spomeniško zaščitenimi kmetijami in značilnimi panonskimi vodnjaki. V občini ľivijo predvsem pripadniki madľarske narodnosti, vendar pa je po podatkih zadnjega štetja prebivalcev njihovo število precej upadlo.
Naselje Hodoš se je omenjalo ľe leta 1331, neuradni viri ga omenjajo ľe veliko prej. Ime morda izvira iz priimka Hodoši, ali pa ga je dobilo po bobrih (madľarsko hódok), ki so ľiveli v močvirnem predelu doline Gyöngyös. Leta 1908 so naselje preimenovali v Őrihodos, leta 1920 pa nazaj v Hodos. Med drugo svetovno vojno je spet dobilo ime Őrihodos, danes pa se imenuje Hodoš-Hodos.
Svojčas je bil Hodoš pomembno upravno središče. Leta 1999 so začeli graditi ľelezniško progo Puconci–Hodoš–drľavna meja s skupno postajno zgradbo za obmejne sluľbe obeh drľav na Hodošu. Temeljni kamen sta poloľila predsednika slovenske in madľarske vlade, dr. Janez Drnovšek in Orban, dve leti kasneje pa sta oba tudi uradno odprla novo progo, ki povezuje prestolnici obeh drľav.
Z vstopom obeh drľav v Evropsko zvezo maloobmejni, mednarodni mejni in mednarodni ľelezniški prehod ostali preteklost, moľnosti za gospodarski razvoj na obeh straneh sedanje meje so se povečale. Za razliko od ljudi meje ľe dolgo ne priznava divjad, ki na veliko prihaja iz sosednje drľave in tukajšnjim kmetov povzroča ogromno preglavic in škode. Zato pričakujejo, da se bodo tudi tega problema lotili skupno v obeh drľavah.
Hodoš - spletna kamera DRSC