29.03.2011

PREDSTAVITEV ŠTUDIJE TOPLOTNE SAMOOSKRBE ŠOL IN VRTCEV

Vprašanje energije in energetike je ľe nekaj časa ena izmed najpomembnejših svetovnih tem in to ne samo zaradi globalnih okoljevarstvenih problemov. V prihodnosti bo tako zlasti lokalna izraba alternativnih virov energije vedno pomembnejša.

V tem okviru je bila v torek, 29. marca 2011, na sedeľu Javnega zavoda Krajinski park Goričko, na gradu Grad, predstavitev nekaterih moľnosti izrabe obnovljivih virov energije, tudi s pomočjo sanacije ter energetske obnove večjih objektov v upravljanju občin (šole, vrtci). 

Glavna govornika sta bila predsednik in direktor inštituta za obnovljive vire Iove, Boľo Dukič in Darko Koporčič. Predstavila sta pogost problem energetsko  neučinkovitih gradenj šol in vrtcev, še vedno ne dovolj izrabljene geotermalne energije ter izpostavila študijo o financiranju energetsko učinkovite obnove s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Predstavitve se je udeleľilo več predstavnikov občin Goričkega ter še nekateri drugi zainteresirani, čeprav bi glede na aktualnost teme in število povabljenih udeleľba lahko bila višja.

G. Dukič je uvodno vprašanje postavil kot izhodišče: ˝Koliko toplotne energije potrebujemo za zadovoljitev potreb in kako najracionalneje priti do nje˝? S termovizijo, analizo, katera omogoča odkrivanje napak v gradnji (ter posledično vseh toplotnih izgub) in predvideva optimalne ekonomsko-investicijske in tehnično ogrevalne rešitve, lahko pridobimo natančen vpogled v trenutno stanje in osnovo za načrtovanje projekta sanacije.

»Rešitev je na našem dvorišču«, pravi G. Dukič, kajti s toplotno črpalko (suho ali s pomočjo podtalnice) lahko zadovoljimo vse potrebe ogrevanja in  hlajenja večjih objektov, pri čemer celo ostajajo viški. G. Dukič in g. Koporčič sta podala nekatere okvirne številke, ki govore o letni porabi šol za ogrevanje (povprečno okoli 60.000,00 €). Z investicijo v obnovljive vire energije se lahko prihrani 70-80 % stroškov, rešitev je tako trajna, povsem neodvisna od svetovnih trgov in prihodnjih cen energentov, povrne pa se v 15-20 letih. Problem pa so finančna sredstva za izvedbo teh investicij (v povprečju okoli 200.000, €, od tega okoli 130.000,00 za ustrezno energetsko sanacijo objektov) za katere se zasebni vlagatelji teľje odločajo. G. Koporčič je menil, da bi morale banke zaupati občinam in finančno podpirati takšne izvedbene projekte.

Energetska in ekološka kriza se bosta gotovo samo še zaostrovali, zato bo vsaka investicija, ki bo ekonomsko upravičena, ekološko sprejemljiva in neodvisna od nestabilnih in negotovih svetovnih zalog fosilnih goriv na trgu ter njihovih cen, toliko bolj dobrodošla.

Zlasti Pomurje pa ima veliko potenciala prav v geotermalni energiji, ki samo čaka, da ga bomo znali izkoristiti.

Besedilo: Urška Bedič