Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net





Članki

Kulturno krajino oblikujemo vsi

Haus der Vulkane 016.JPG

18.02.2009

Kulturno krajino oblikujemo vsi

18. februarja sem se v Hi±i vulkanov v kraju Stainz pri Stradn/u, udeleµil predavanja, ki ga je organiziralo dru±tvo Blaurackenverein L.E.i.V ter Naturpark Akademie Steiermark na temo Spremembe v kulturni krajini v okolici Stradna. Predaval je botanik in okoljski pedagog, mag. Bernhard Pock, ki nam je s pomočjo starih in novih fotografij ter Joµefinskega katastra predstavil µivljenjska okolja in njihovo spreminjanje na jugovzhodu avstrijske Ctajerske v zadnjih 150 letih. Predavanja sem se udeleµil z namenom, da spoznam vzroke, ki so privedli do nastanka kulturne krajine, kot jo vidimo danes in je podobna na±i na Goričkem.

Za jugovzhodno Ctajersko je značilno, da je gozd prevladujoč krajinski element. V obliki rdečega bora, skrivenčenih bukev, podrasti značilne za kisla tla ter napadov podlubnikov, se na mnogih mestih kaµe vpliv človeka, ki je s steljarjenjem in pogozdovanjem smreke, gozdu večkrat prizadejal več ±kode kot koristi. V zadnjem stoletju se je deleµ gozda povečal predvsem na račun travnikov.

Travniki, na katerih danes zaradi gnojenja najdemo samo najbolj konkurenčne vrste, so bili včasih µivljenjska okolja z veliko vrstno pestrostjo. Na določenih so na±teli preko 60 rastlinskih vrst. Na začetku prej±njega stoletja so hlevski gnoj uporabljali samo za gnojenje njiv.

Podobno usodo doµivljajo tudi pa±niki z visokodebelnimi sadovnjaki in od koder zaradi opu±čanja govedoreje, pa±ni±tva in propadanja starih sadnih dreves izginjajo vedno bolj redke ptice kot so smrdokavra, veliki skovik in zlatovranka. Temu se poizku±ajo zoperstaviti tudi s pomočjo projektov sofinanciranih s strani EU in katerih glavni cilj je ponovna uvedba pa±ni±tva in proučevanje vplivov le-te na kulturno krajino.

Straden in njegova ±ir±a okolica sta bili µe za časa Marije Terezije znana po kvalitetnem vinu, saj je v drugi polovici 19.stoletja tukaj raslo več 100 sort vinske trte. Najbolj±e sorte, naj bi po besedah predavatelja, rasle prav na območju Jeruzalema. Kmalu po vnosu trtne u±i ob koncu 19.stoletja in posledično propada ±tevilnih vinogradov, pa so domače sorte zamenjali z odpornej±imi ameri±kimi kot so Aramon, Isabella, Clinton in podobne. Vendar je tudi ±tevilne nove vinograde uničila trtna u± ali pa »starih« sploh niso obnovili.

Predavatelj nam je ob koncu predstavil pomen mejic, ki so nekdaj sluµile za pridobivanje lesa za kurjavo, danes pa predstavljajo ogroµeno µivljenjsko okolje µivalskim vrstam kot je rjavi srakoper.

Videz in spreminjanje kulturne krajine na jugovzhodu Ctajerske bi lahko primerjali z videzom in spreminjanjem krajinskih elementov na Goričkem. Obe regiji doµivljata podobne spremembe, čeprav se zdi, da se prebivalci na jugu Avstrije bolje zavedajo negativnih sprememb, ki jih prina±a intenzivno kmetovanje.

Tekst in foto: Gregor Domanjko

Haus der Vulkane 017.JPG
Haus der Vulkane 019.JPG
Haus der Vulkane 020.JPG
Haus der Vulkane 022.JPG
Haus der Vulkane 024.JPG
Haus der Vulkane 025.JPG
Haus der Vulkane 029.JPG
Haus der Vulkane 033.JPG
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |