Barvno pisana je podoba njiv, ki so lahko modre od plavice in rdeče od maka. Pogost prebivalec med njimi je hribski škrjanec, ki gnezdi na peščenih tleh.
Posebno dragoceni so senožetni visokodebelni sadovnjaki, ki predstavljajo sožitje visokih sadnih dreves s travišči.
Polja, sadovnjaki in vinogradi, S.Dešnik
|
Visokodebelni senožetni sadovnjak, S.Dešnik
|
Mak, plavice in kamilica, M.Bedjanič,
|
Krona mozaične podobe kulturne krajine so ptice, saj so jih na Goričkem odkrili kar 174 vrst, od tega sta dve mednarodno zelo pomembni: veliki skovik in hribski škrjanec.
Veliki skovik ima na Goričkem še številno populacijo, ki jo ocenjujejo na slabo polovico slovenske in eno od desetih najpomembnejših te vrste v Srednji Evropi. Domuje v glavnem v visokodebelnih sadovnjakih.
Pogost gnezdilec v sadovnjakih je tudi smrdokavra ali upkaš, kot ji pravijo domačini.
Veliki skovik (Otus scops), B.Novak
|
Veliki skovik (Otus scops), D.Nill
|
|
Hribski škrjanec (Lullula arborea), P.Buchner
|
Smrdokavra (Upupa epops), D.Fekonja
|
|
Bogato rastlinstvo je tudi v starožitnih vinogradih nizke rasti s ątevilnimi starimi samorodnimi sortami trte in vmesnimi samoniklimi vinogradniškimi breskvami. Vsaka med njimi ima drugačno barvo in okus.
Redka vrsta ptic s pisanim perjem je čebelar, ki se zadržuje v peščenih stenah.
Vrste, ki opredeljujejo območje, pomembno za ptice, so poleg že omenjenih še vijeglavka, pivka, prosnik in rjavi srakoper ter pegasta in lesna sova. Ob Kučnici verjetno živi tudi zlatovranka, saj jo opažajo na avstrijski strani meje.
Rivalsko in rastlinsko bogastvo je na Goričkem še obsežnejše od opisanega. Vsa živa bitja so se prilagodila na svoja življenjska okolja, uničenje le-teh pa bi pomenilo njihovo izginotje iz tega prostora. Varovanje življenjskih okolij je tako naloga vseh v Krajinskem parku Goričko.