Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





3. Panevropsko srečanje Zelena vez Evrope

3. Panevropsko srečanje Zelena vez Evrope

31.10.2009

Zelena vez Evrope – priložnost za človeka in naravo

V Linzu, kulturni prestolnici Evrope 2009 je med 21. in 24. oktobrom potekalo 3. panevropsko srečanje ter mednarodna konferenca pod naslovom »Zelena vez Evrope – priložnost za človeka in naravo«. Na njem so se zbrali pobudniki in predstavniki vladnih in nevladnih organizacije iz 8 držav od Barentsovega morja na severu do Črnega morja na jugu.

Iniciativa Zelena vez (ang. europaen Greenbelt, nem. das Grüne Band Europas), ki jo je pod svoje okrilje vzela Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), se je oblikovala že leta 2004. Delovanje iniciative je ohraniti 12.500 km dolgo hrbtenico, ki povezuje  mrežo biotsko pestrih življenjskih okolij v 24 državah Evrope in usmerjati razvoj obmejnih regij v dolgoročni naravi in ljudem prijazno sobivanje. Njeni začetki segajo v leto 1989, ko je po padcu Železne zavese majhna skupina nemških naravovarstvenikov dala pobudo za ohranitev narave, ki je v različno širokem  pasu, na vzhodni strani meja, osvojila ljudem nedostopne in z vojaki zastražene površine. Nosilec ideje je bil Kai Frobel. Kmalu zatem se je v pogovoru med Kaiom in predsednikom Zveze za varstvo narave Bavarske, Hubertom Weigerjem rodila ideja o evropski Zeleni vezi, ki bi povezala vse evropske dežele ob nekdanji Železni zavesi na področju ohranjanja narave in trajnostnega razvoja obmejnih regij. Inicitaiva je tako prerasla nemške meje in sedaj je vanjo vključenih 24 držav od severa do juga evropke celine.

Panevropsko srečanje in mednarodna konferenca sta tudi tokrat služili za srečanje imenovanih stičnih oseb sodelujočih držav in partnerskih organizacij, ki sodelujejo v implementaciji iniciative. Tudi tokratno srečanje smo namenili primerjavi in izmenjavi izkušenj in dobrih praks sodelujočih partnerjev ob nekdanji Železni zavesi.

V sredo, 21. oktobra je srečanje potekalo v ožjem programskem krogu,  ki ga je z nagovorom začel Paul Grigoriev, programski vodja IUCN v Evropi. Sledile so kratke predstavitve dogajanja ob Zeleni vezi, ki so jih predstavili predstavniki treh odsekov; Fenoskandinavije, srednje in jugovzhodne Evrope. V nadaljevanju so nam Stefanie Maack, Uta Tannhäuser ter Martin Schneider-Jacoby predstavili primere trenutnih in načrtovanih aktivnosti ter projektov ob Zeleni vezi na Baltiku, srednji Evropi ter na Balkanu.

22. in 23. oktobra se je srečanje nadaljevalo s strokovnim posvetom, kjer so nam svoje poglede na varstvo narave in trajnostni razvoj obmejnih regij ob Zeleni vezi predstavili številni priznani naravovarstveniki iz Nemčije in Avstrije; Hubert Weiger, Uwe Ricken, Alois Lang, Kai Frobel, Johannes Gepp, Liana Geidezis in ostali. Med predavanji smo se sodelujoči imeli možnost vključiti v več delavnic s temami kot so; izzivi pri upravljanju čezmejnih zavarovanih območij narave, komunikacijsko upravljavski cilji v čezmejnih zavarovanih območjih, turizem ob Zeleni vezi-prilonosti in nevarnosti, trajnostna raba tal ob Zeleni vezi in razvoj infrastrukture ob Zeleni vezi. 

Slovenijo in Krajinski park Goričko sva na srečanju zastopala Stanka Dešnik in Gregor Domanjko. Na povabilo organizatorjev konference je Stanka zbranim predstavila vsebino projekta Promoviranje narave z izobraževanjem interpretatorjev narave, s katerim želimo tudi v slovenski varovanih in zavarovanih območjih narave usposobiti vodnike, ki bodo kvalificirano vodili in razlagali procese v naravi in tudi zgodovino družbenih dogajanj v krajini.

Ob koncu konference smo si v grajskem muzeju, Schlossmuseum Linz, ogledali razstavo »Zelena vez Evrope: Meja. Divjina. Prihodnost«, ki so jo odprli 4. julija 2009 in bo na ogled do 10. januarja 2010. Več o razstavi pod Otvoritev razstave »Zelena vez Evrope: Meja: Divjina: Prihodnost«, Goričko

V soboto, 24. oktobra so nas organizatorji konference povedli na študijski izlet, na katerem smo obiskali Zeleno vez med Avstrijo in Češko. Mesto Leopoldschlag leži tik ob meji, njegova okolica je del evropskega omrežja Natura 2000 območij.  Župan, ki nas je sprejel je ponosen na priložnost, ki jim v razvoju občine ponuja sedaj obmejna lega meta in bližina narave. Tako čedalje več ljudi zaide v to trško mesto, kjer je urejeno tudi prvo informacijsko središče za obiskovalce Zelene vezi Evrope v Avstriji, ki ga vodi Wolfgang Sollberger. V stari kmečki, hiši, ki je kulturni spomenik, je postavljena razstava s predstavljenimi dragocenostmi narave, ki jo je postavila Zveza za varstvo narave Gornje Avstrije pod vodstvom Josefa Limbergerja.

Mesto Leopoldschlag, ki je nekoč slovelo po devetih pivovarnah, se sedaj uveljavlja kot kraj, kjer skrbijo za naravo ob meji in organizirajo čezmejne mladinske tabore za njeno ohranjanje. Josef in Wolfgang sta nas po uvodnem pozdravu župna, popeljala v območje mejne rečice Maltsch, kjer je nekoč bila Železna zavesa. Samo nekaj korakov široka rečica deli državi. Kakšna je bila nekoč resničnost zastražene meje na drugi strni reke, je močno opazno še po 20 letih. Medtem ko na avstrijski strani ob regulirani rečici tik ob vodi pelje poljska pot, je na drugi strani to širok pas ekstenzivnega travinja, mokrotnih travnikov s prepletom živih meja in posameznih dreves. Z žalostjo smo tudi zaznali, da čez rečico še ni brvi, po kateri bi lahko prestopili k sosedom na češko stran. Videti je bilo, da se tam ne dogaja ničesar, da ni ljudi, in razložili so nam, da je bil v času Železne zavese ljudem prepovedan pas širok nekaj kilometrov (5-10 km v notranjost države). Rečica Matsch je bila skozi kraj Leopoldschlag regulirana, izravnana. Samo približno 300 km od središča kraja je še vedno v svojem naravnem meandrirajočem toku, ki je lahko ostal takšen prav zaradi zaprte meje. 

Ob pogledu na okljuke vode, ki se hitro vije med bolj ali manj opuščenimi travniki na češki strani in bolj intenzivno rabljenimi travniki na avstrijski strani, je zaznati, da je meja še vedno močan pokazatelj odnosa ljudi do narave ob meji. Medtem ko so na avstrijski strani markirali lončarsko pot in pot ob Zeleni vezi, na češki strani ni zaznati obiska ljudi ali celo vodenja skupin, kakršna je bila naša. Medtem ko se avstrijki naravovarstveniki močno trudijo z odkupom in spreminjanjem rabe travnikov iz intenzivnih v ekstenzivna mokrišča, so ta na češki strani preprosto tam že sama po sebi. Prav ta večja naravnost na češki strani sedaj dovoljuje, da se več narave preseli tudi nazaj na avstrijsko stran. Da je biotska raznovrstnost visoka so dokazovali že pripadniki zveze WWF, ki so že pred 25 leti tukaj postavili opazovalno postajo za ptice. Sedaj se naravovarstveniki Zveze Gornje Avstrije trudijo z upravljanjem mokrotnih travnikov, ki jih želijo ohraniti v rabi.

Sicer pa je rečica Maltsch ali Malse znana tudi po potočnih školjkah bisernicah (Margaritifera margaritifera), ki so sicer ogrožene in zelo redka. V neposredni bližini se razprostira obsežen čezmejni gozd, imenovan Zelena streha Evrope, ki ga varujeta Narodni park Bavarski gozd v Nemčiji in Narodni park Šumava na Češkem. Od tam semkaj občasno zaidejo tudi velike živali kot je los (Alces alces), ki so ga nekoč že opazili v bližini Lepoldschlaga.

Študijski izlet je bil priložnost ne samo prijetnega druženja z udeleženci, temveč tudi primer predstavitve narave in način kako vplivati na tenkočutnost ljudi do njenega ohranjanja.

Štiridnevno druženje v Linzu in Leopoldschlagu smo zaključili z načrti obiskov naših prijateljev iz skoraj polovice Evrope od Rusije do Makedonije. Zanima jih, kakšni sta narava in ljudje v slovenskem delu Zelene vezi oziroma v Krajinskem parku Goričko. Relimo in upamo, da se bomo predstavili v dobri luči, mar ne? 

Vabimo vas, da se o delovanju iniciative Zelena vez podrobneje seznanite na spletni strani www.europeangreenbelt.org ali www.greenbelteurope.eu.

Gregor Domanjko in Stanka Dešnik

članek na pomurje.si 

 

3. panevropsko srečanje Zelena vez Evrope

pogled v album sprožite s klikom na fotografijo

Članek na pomurje.si

 

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |