Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





Iskanje puščavnika

Strokovnjaki med popisom primernosti dreves

V okviru projekta Gorička krajina je ena od aktivnosti tudi pogodbeno varstvo za puščavnika, redko in v Evropi ogroženo vrsto hrošča. Puščavnik (Osmoderma eremita) za svoj razvoj potrebuje debelejša drevesa listavcev z dupli, saj ličinka in odrasla žival živita v trohnečem lesu drevesa. Najpogosteje ga sicer lahko najdemo v lipah, hrastih in sadnem drevju, na območju Natura 2000 Goričko pa ga najdemo predvsem v glavatih vrbah. To so vrbe različnih vrst, najpogosteje je to bela vrba (Salix alba), ki je značilno obliko dobila zaradi obžagovanja »na glavo«. K ogroženosti poleg pomanjkanja starejših in debelejših  dreves pripomore tudi dolg razvojni krog. Razvoj ličinke do odraslega hrošča lahko traja tudi do 5 let, odvisno od razpoložljivosti hrane. Ličinke so saprofiti – prehranjujejo se z odmirajočim lesom. Odrasli hrošči so zelo slabo mobilni, saj se v primeru nesklenjene mejic s primernimi drevesi, premikajo le do nekaj 100 m (300-400 m). V primeru, da živijo v drevesu, ki je del mejice (npr. obvodna zarast z vrbami ali lipov drevored), se lahko selijo tudi na daljše razdalje. Odrasle hrošče je težje opazovati, jih pa lahko zavohamo, saj samci za privabljanje samičk izločajo spolne feromone, dišečo kemijsko snov, ki imajo vonj podoben vonju marelic. Prav samice puščavnikov so tiste, ki so mobilne. 
Namen Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG) je ohraniti čim več starejših dreves glavatih vrb s puščavnikom, zato bomo z lastniki vrb v prihodnje sklepali pogodbe za dolgoročno ohranjanje vrb. Za izbiro ustreznih dreves s puščavnikom je JZ KPG izbral strokovnjake, entomologe, ki so v soboto, 21. julija, na zahodnem delu območja Natura 2000 Goričko, pregledali 230 dreves glavatih vrb in preverili prisotnost hrošča v vrbi. Prisotnost hrošča se najlažje in najbolj zagotovo ugotovi po značilnih iztrebkih ličink. Rezultati pregleda bodo tako poleg informacij o trenutnem pojavljanju vrste lahko služili tudi pri načrtovanju novih ukrepov za izboljšanje habitata te vrste in vzpostavitvi varstvenih režimov. 
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Besedilo: M. Podletnik
Foto: G. Domanjko, M. Podletnik

V okviru projekta Gorička krajina je ena od aktivnosti tudi pogodbeno varstvo za puščavnika, redko in v Evropi ogroženo vrsto hrošča. Puščavnik (Osmoderma eremita) za svoj razvoj potrebuje debelejša drevesa listavcev z dupli, saj ličinka in odrasla žival živita v trohnečem lesu drevesa. Najpogosteje ga sicer lahko najdemo v lipah, hrastih in sadnem drevju, na območju Natura 2000 Goričko pa ga najdemo predvsem v glavatih vrbah. To so vrbe različnih vrst, najpogosteje je to bela vrba (Salix alba), ki je značilno obliko dobila zaradi obžagovanja »na glavo«. K ogroženosti poleg pomanjkanja starejših in debelejših  dreves pripomore tudi dolg razvojni krog. Razvoj ličinke do odraslega hrošča lahko traja tudi do 5 let, odvisno od razpoložljivosti hrane. Ličinke so saprofiti – prehranjujejo se z odmirajočim lesom. Odrasli hrošči so zelo slabo mobilni, saj se v primeru nesklenjene mejic s primernimi drevesi, premikajo le do nekaj 100 m (300-400 m). V primeru, da živijo v drevesu, ki je del mejice (npr. obvodna zarast z vrbami ali lipov drevored), se lahko selijo tudi na daljše razdalje. Odrasle hrošče je težje opazovati, jih pa lahko zavohamo, saj samci za privabljanje samičk izločajo spolne feromone, dišečo kemijsko snov, ki imajo vonj podoben vonju marelic. Prav samice puščavnikov so tiste, ki so mobilne. 

Namen Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG) je ohraniti čim več starejših dreves glavatih vrb s puščavnikom, zato bomo z lastniki vrb v prihodnje sklepali pogodbe za dolgoročno ohranjanje vrb. Za izbiro ustreznih dreves s puščavnikom je JZ KPG izbral strokovnjake, entomologe, ki so v soboto, 21. julija, na zahodnem delu območja Natura 2000 Goričko, pregledali 230 dreves glavatih vrb in preverili prisotnost hrošča v vrbi. Prisotnost hrošča se najlažje in najbolj zagotovo ugotovi po značilnih iztrebkih ličink. Rezultati pregleda bodo tako poleg informacij o trenutnem pojavljanju vrste lahko služili tudi pri načrtovanju novih ukrepov za izboljšanje habitata te vrste in vzpostavitvi varstvenih režimov. 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Besedilo: M. Podletnik

Foto: G. Domanjko, M. Podletnik

Glavate vrbe uspevajo ob vodotokih in na mokrotnih travnikih
Glavate vrbe so glavni življenjski prostor puščavnika na Goričkem
Koridorji glavatih vrb so ključni za mobilnost vrte
Bele vrbe ob potoku
Ličinka puščavnika
Prisotnost ličink prepoznamo po posebni obliki iztrebkov
Večja in starejša drevesa so najpomembnejši habitat

 

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |