Goričko je stara kulturna krajina kjer so naravni procesi in vpliv človeka še vedno v ravnotežju. To še omogoča preživetje ekološko zelo zahtevnim vrstam metuljev. V veliki meri je ravnovesje posledica reliefa Goričkega z majhnimi dolinami in z gozdom poraslimi pobočji, ki ne dopušča intenzivnega kmetovanja. Tako skoraj v vsaki dolini najdemo vlažne travnike, kjer košnja poteka le občasno. Pobočja so bolj obdelana, vendar tu in tam najdemo tudi juľna pobočja s suhimi travišči. Ne glede na navidezno enoličnost pokrajine je bilo na Goričkem do sedaj zanesljivo zabeleženih več kot 90 vrst dnevnih metulje, kar priča o veliki pestrosti in ohranjenosti habitatov na tem območju. Največjo grožnjo za ekološko specializirane vrste metuljev trenutno predstavlja opuščanje košnje in zaraščanje travniških površin, ter ponekod na južnih obronkih in ravninskih delih Goričkega tudi prekomerna uporaba kemičnih sredstev. Večina vrst metuljev vezanih na vlažne travnike je na Goričkem splošno razširjenih in zasedajo tudi najmanjše ustrezne habitate, kjer so naselitve prehodnega značaja. Tudi takšni habitati so zelo pomembni, saj omogočajo prehod osebkov in s tem tudi genov med večjimi vlažnimi travniki. Ravno mreža ustreznih vlažnih travnikov je ena največjih naravnih vrednot Goričkega. Tu lahko na enem samem travniku srečamo kar tri vrste modrinov iz rodu mravljiščarjev (Maculinea), zelo pogosti pa so tudi močvirski cekinček (Lycaena dispar), škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe) in srebrni tratar (Clossiana selene).

Iz naravovarstvenega vidika so najpomembnejši vlažni travniki z navadno strašnico (Sanguisorba officinalis), kjer skoraj povsod na Goričkem najdemo v evropskem merilu prizadeti vrsti temnega (Maculinea nausithous) in strašničinega mravljiščarja (Maculinea telejus). Čeprav se obe vrsti pojavljata tudi drugod v Sloveniji, nikjer sklenjeno ne poseljujeta tako velikega območja.

Le poredko najdemo na vlažnih travnikih poleg navadne strašnice še močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), kjer se prej navedenima vrstama pridruľi še sviščev mravljiščar (Maculinea alcon). Vsaka od teh vrst parazitira gnezda različnih vrst mravelj iz rodu Myrmica, zaradi česar so taki vlažni travniki izjemno redki in potrebni posebnega varovanja.

Najbolj ogožena na Goričkem pa so že zaradi redkosti suha travišča, ki tudi tu izstopajo po številu vrst dnevnih metuljev. Tu najdemo nekatere redke in ogrožene vrste med katerimi velja izpostaviti še četrto vrsto vezano na parazitizem mravelj, velikega mravljiščarja (Maculinea arion). Ta se zaradi načina parazitizma, kjer se gosenica hrani izključno z ličinkami mravelj, pojavlja v izjemno nizkih gostotah, kar je še dodaten dejavnik ogroženosti izoliranih populacij.

Zelo lokalno in posamič se na Goričkem pojavljajo tudi v osrednji Sloveniji zelo lokalno razširjeni šetrajev sleparček (Pseudophilotes vicrama), slezenovčev ostrozob (Carcharodus alceae) in glogovec (Aporia crataegi). Slednji se je bil nekoč množično pojavljal v večjem delu Slovenije, v zadnjih 50 letih pa je v severovzhodnem delu prava redkost.

Na južnem obrobju Goričkega je bil najden do sedaj edini primerek vzhodnega senožetnika (Colias erate) v Sloveniji. Ta vrsta je v zadnjih dveh desetletjih svojo mejo razširjenosti pomaknila močno na zahod, vendar za Slovenijo ni podatkov o stalni prisotnosti te vrste. Prav nasprotno pa je v Sloveniji tako rekoč izginil bakreni senožetnik (Colias myrmidone), ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja znan tudi iz Goričkega. Morda ravno kakšen suh travnik na Goričkem gosti še zadnjo populacijo bakrenega senožetnika pri nas.

"Temni mravljiščar (Maculinea nausithous) je močno ogrožena vrsta, saj je njegov razvoj vezan izključno na zdravilno strašnico, s katero se ličinke hranijo v prvih fazah razvoja. Kasneje jih mravlje odnesejo v svoja podzemna mravljišča, kjer se prehranjujejo z njihovim zarodom."

Rudi Verovnik, 2003
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
rudi.verovnik@uni-lj.si

Atlas dnevnih metuljev v Krajinskem parku Goričko in Narodnem parku Őrség je rezultat projekta Krajina v harmoniji in je na povezavi tukaj.

Zaključno poročilo Center za kartiranje favne in flore: Kartiranje dnevnih metuljev v Krajinskem parku Goričko v letih 2010 in 2011.