Gorski/a narcis/a (Narcissus poeticus L.)

Družina: Narcisovke (Amaryllidaceae)
Rod: Narcissus
Vrsta: subsp. poeticus ali radiiflorus

 
Vir: http://www.biolib.de/, prof. Dr. Otto Wilhelm Thomé Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz 1885, Gera, Germany

A - čebulica, B - steblo in suličasti listi, C - suhokoľnati podporni list, 1 - prerez cveta, plodnica, pestič, beli listi cvetnega odevala, privenček rumen z rdečim robom brez razločne ľebice, 3 prašniki skriti v cvetni cevi, 2a in 2 b - prašniki, 3 - pestič, 4 - prerez plodu,  mesna glavica

OPIS VRSTE

VRSTA  je kritosemenka, enokaličnica iz reda beluševk.

RASTLINA je zelnata trajnica s čebulico, 15-40 cm visoka. 

STEBLO je pokončno, šestkotno, stisnjeno, nekoliko robato do toporobo, votlo in  temno zeleno.

LISTI: Rastlina ima 4 suličaste liste, ki so 20-40 cm dolgi in do 2.5 cm široki, sivo- zeleni in rastejo iz čebulice.

CVET: Posamičen, dvospolen, zvezdast, z enim suhokožnatim podpornim listom, listi (6) cvetnega odevala beli, privenček pladnjast, znatno krajši od cvetnega odevala, rumen z rdečim robom. Cvet razvije en pestič in 6 prašnikov, plodnica podrasla.

ČAS CVETENJA: po 20. aprilu do 15. maja.

PLOD: Mesnata glavica.

PODVRSTE: V Sloveniji najdemo dve podvrsti. Narcissus poeticus subsp.poeticus: Listi cvetnega odevala so pri dnu malo zoženi, brez razločne žebice. Spodnji trije prašniki so skriti v cvetni cevi. Privenček je precej ploščat. Pojavlja se kot okrasna rastlina, ki včasih podivja. Narcissus poeticus subsp. Radiiflorus (Salisb.) Backer, N. exertus Haw; N. Stellaris Haw: Listi cvetnega odevala so pri dnu klinasto zoženi, ozko podolgastoklinasti, z bolj ali manj razločno žebico. Vsi prašniki štrlijo iz cvetne cevi. Privenček zelo kratkovaljast. V Sloveniji se pojavljata še dve vrsti: dvocvetna in rumena narcisa. (Vir: Mala flora Slovenije 1999)

STRUPENOST 
Vsa rastlina je strupena, še posebej čebulica. Strupena je tudi voda v vazi v kateri so bile narcise.

C16 H17NO4. Kemična formula Lycorin. Je alkaloid v listih.

Učinkovine: V rastlini je več vrst alkaloidov: homolycorin, narcissidin, lycorin, hämanthamin, tazettin, lycorenin, anhydromethylpseudolycorin, methylpseudolycorin, fiancin, magnarcin in narcissamin.

Znaki zastrupitve: Slabost, bruhanje, driska, šok, poškodbe želodca in črevesja. Floristi se srečujejo tudi z narcisnim dermatitisom.

Uporabnost: Eterično olje se uporablja za parfume.

OD KOD IME ?
Po starogrškem mitu je bil Narkisos sin rečnega boga Kefisa in nimfe Lejriope. Nemesis ga je zvabila do jezera, kjer je mladenič uzrl svojo podobo v vodni gladini in se zaljubil vanjo. Nezmožen odvrniti pogled, je ob vodi umrl. Bogovi so ga spremenili v cvetlico z njegovim imenom, ki ima njegovo bledo polt in rumeno srce v ognjeno rdečem krogu. Linne jo je po imenoval  Narcissus poeticus.
Ime Narkissoz ali Narkissos prihaja od narkm (narke) kar pomeni spati, otrpniti. Narkissos je bil lovec na območju Thespie in Beotije. Znan je bil po svoji lepoti.

Caravaggio 1598/99

KAKO MU/JI PRAVIJO DRUGOD ?

SLO: potkolonci (Cankova), piklonci, piklanci (Gerlinci, Pertoča), beli narcis, gorski narcis, bedenica, ključavnica, binkoštnica, čarovnica, medenica, jurjevica. DE: Dichter-Narzisse, Montreux-Narzisse, Echte Narzisse. HU: Henye boroszlán  AN: Poet's Daffodil, Nargis, Pheasant's Eye, Findern Flower, Pinkster Lily. FR: Narcisse des poetes. I: Narciso selvatico, Fior di maggio. HR: sunovrat.

RAZŠIRJENOST.
Rod narcis je razširjen po Evropi, Afriki in Aziji. V Sloveniji se pojavlja na Golici, na Snežniku, na Krasu, v Zasavju, na Kočevskem in v Pomurju. Na Goričkem je znanih okoli 50 rastišč povečini na zahodni strani, v občinah Cankova in Rogašovci, eno rastišče je vzhodneje, v Vučji Gomili v občini M. Toplice. Gre za razpršena rastišča na suhih in mokrotnih travnikih. Pogosto jih najdemo v travniških sadovnjakih, v starih vinogradih in v jelševem logu. Nadmorska višina rastišč je med 219 in 363 m.

POSEBNOST NA GORIČKEM?
Narcise na Goričkem se razlikujejo po listih cvetnega odevala. Vsi prašniki štrlijo iz cvetne cevi. Na suhih rastiščih so narcise nižje (15-20 cm). Listi cvetnega odevala se ne prekrivajo. Na vlažnih rastiščih so narcise leta 2010 zacvetele nekaj dni pozneje kot na suhih in so bile višje (25-40 cm). Listi cvetnega odevala so se v nekaj primerih prekrivali.

POJAVLJANJE: na Goričkem vrsta uspeva na osvetljenih, manj bogatih peščenih tleh; večinoma raste ob gozdnih robovih, na robovih suhih travnikov in ob cestnih jarkih, redkeje v strnjenih gozdnih sestojih; na Goričkem se pojavlja na nadmorski višini 265 do 320 m.

OHRANJANJE VRSTE IN RASTIŠČ

• s poznavanjem rastišč in rastline
• z ozaveščanjem otrok in odraslih
• s prepovedjo ruvanja čebulic in odvzema iz narave
• z opustitvijo gnojenja rastišč z gnojnico in miner.gnojili
• z opustitvijo mulčenja na rastiščih
• s primernim načinom košnje - striľne kosilnice
• s košnjo ob pravem času (ko se posušijo listi)
• z omejevanjem zaraščanja s tujerodnimi vrstami
• s prepovedjo preoravanja ali prekopavanja rastišč
• s prepovedjo gradnje objektov na rastiščih
• z ustvarjanjem pogojev večanja naravne razširjenosti
• z zakonskimi predpisi, občinskimi odloki in nadzorom na terenu

ZAVAROVANJE VRSTE             

Gorski narcis je v Sloveniji zavarovan ľe od leta 1922. Sedaj ga varujejo naslednji predpisi:
Sedaj ga varujejo naslednji predpisi:

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) Uredba o zavarovanih prosto ľivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) Pravilnik o uvrstitvi ogroľenih rastlinskih in ľivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10), kjer je gorski narcis opredeljen kot ranljiva vrsta V. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15) je določil njegova rastišča za naravno vrednoto državnega pomena v občini Cankova EŠ 29 OP in v občini Rogašovci: EŠ 7401 OP.

Rastlino je prepovedano trgati, rezati, ruvati in odvzeti iz narave!

Zakon o ohranjanju narave, ZON, (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18)) v spremembah ZON-C iz 2014, v 37. členu spreminja 160. člen, kjer so določeni hujši prekrški in globe :
»160. člen
(hujši prekrški)
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba: 
1. če iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto (prvi odstavek 14. člena); 
2. če zmanjša število rastlin ali živali posameznih populacij, zoži njihove habitate ali poslabša življenjske razmere do take mere, da postane vrsta ogrožena (drugi odstavek 14. člena); 
3. če namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje rastline, ubije ali poškoduje živali (tretji odstavek 14. člena); 
4. če namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst (četrti odstavek 14. člena); 
5. če ravna z naravno vrednoto tako, da ogrozi njen obstoj (drugi odstavek 40. člena). 

(2) Z globo od 4.000 do 20.000 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. 

(3) Z globo od 1.000 do 2.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti. 

(4) Z globo od 200 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.«

GRB OBČINE CANKOVA

“Grb Občine Cankova je upodobljen na ščitu pozno gotskega stila, sanitske oblike s tem, da je ščit sekan v modro in srebrno polje; v glavi prvega polja nastopa v srebru predstavljena bela narcisa z osmimi cvetnimi lističi (8 naselij) in zlatim pestičem, čez obe polji nastopa trivalna dvojna valovnica (Kučnica in Ledava) v barvni inverziji.”

(Odlok o istovetnostnih simbolih in priznanjih Občine Cankova, 8.člen, UL RS 51/2002). Več o opisu grba najdete tukaj.

Izvedba: Javni zavod Krajinski park Goričko
Besedilo:  Marjeta Bagola in Stanka Dešnik
Slika: Kristjan Malačič in Stanka Dešnik
info: park.goricko@siol.net; K. Malačič 041 670 956, www.park-goricko.or

• učni plakat in zloľenka [ pdf,508 Kb ]