Bela štorklja (Ciconia ciconia Brisson, 1760)

Telesne značilnosti: Štorklja je velik (95-110 cm) črno beli močvirnik z dolgim vratom, ki ga ima iztegnjenega tudi med letom. Za štorklje je značilno da znajo zelo dobro tudi jadrati (razpon kril je od 180-220 cm). Odrasli osebki imajo dolge rdeče noge in kljun, medtem ko imajo mladi konico kljuna temno obarvan, noge pa rožnate.

Kje gnezdi: Srednjeevropske bele štorklje večinoma gnezdijo na električnih drogovih in na dimnikih, zelo redko za gnezdo izberejo drevo, za razliko od črne štorklje (Ciconia nigra), ki za gnezdenje izključno izbira večja drevesa v notranjosti gozda.

Zakaj se seli: Štorklje se selijo izključno zaradi hrane.

Kje prezimuje: Štorklje iz zahodne Evrope prezimujejo na jugu Španije, na severu in zahodu Afrike, ostale iz srednje in vzhodne Evrope pa v podsaharski, vzhodni in južni Afriki. Prve letijo preko Gibraltarja, druge preko Bosporja. Na selitev se začnejo pripravljati že v drugi polovici avgusta, ko se zbirajo v nekoliko večje jate. 

Kdaj se vrača: Vrnejo se že marca, pri čemer samci priletijo nekaj dni prej.

Kje se razmnožuje: Štorklje si v večini primerov vsako leto poiščejo novega partnerja, zato se pari formirajo po prihodu na gnezdo. Ker par štorkelj vsako leto dograjuje in oblikuje staro gnezdo, lahko teža gnezda zraste tudi čez 500 kg. Pariti se začneta takoj po tem, ko sta gnezdo obnovila in ga zavarovala pred drugimi pari.

Koliko mladičev ima: Samica znese 3-6 jajc, pri čemer pa je gnezditveni uspeh v veliki meri odvisen od vremenskih pogojev. V deževnih ali pa v skrajno suhih poletjih, težko najde dovolj hrane in verjetno zato začne postopoma metati mladiče iz gnezda. Ohrani jih toliko, kolikor jih lahko starša prehranita.      

S čim se hrani: Hrano išče v močvirjih, na travnikih, na poljih, lahko tudi v plitvejših tekočih ali stoječih vodah. Neredko vidimo, kako štorklje sledijo koscu med košnjo travnikov. Hrana štorkelj pri nas je zelo raznolika (žabe, deževniki, velike žuželke, miši, krti, kuščarji, kače…), medtem ko se v Afriki hrani izključno s kobilicami.

Razširjenost v Sloveniji: V Sloveniji je leta 2008 gnezdilo 235 parov, pri čem je več kot 85% populacije v severovzhodnem delu države. V zadnjih letih je opaziti tendenco proti zahodu države. Tako lahko vidimo štorklje gnezditi tudi na Gorenjskem. Rada ima odprto kulturno krajino, kjer se prepletajo travniki, njive, pašniki, posamezni sestoji dreves in naselja.

Kaj jo ogroža: Čeprav se njeno število v zadnjih 20-tih letih povečalo, na kar v veliki meri vpliva vse večja priljubljenost te ptice in postavljanje podstavkov za gnezda, ostaja bela štorklja ranljiva vrsta, saj so predvsem njeni prehranjevalni habitati podvrženi močno intenzivni rabi v kmetijstvu, zlasti poljedelstvu. Zato je tudi v Pomurju je vse manj travnikov, na katerih bi štorklje našle dovolj primerne hrane. 

Varstveni status: Bela štorklja je Natura 2000 vrsta (SPA koda: A031), kar pomeni, da so pomembnejši gnezditveni in prehranjevalni habitati vključeni v evropsko mrežo posebej varovanih območji Natura 2000.

Na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je bela štorklja zavarovana vrsta, prav tako, pa je tudi na seznamu živalskih vrst, katerih habitat se varuje.

Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeč seznam, je bela štorklja označena kot ranljiva vrsta (V).