Med mokrišča štejemo vsa naravna močvirja in vodne življenjske prostore ter vlažne in mokrotne travnike. Najbolj dragoceni za rastlinski in živalski svet so slabo hranljivi (oligotrofni) mokrotni travniki z modro stožko. Na mokrotnih in vlažnih travnikih domujejo tudi redki metulji - modrini in cekinčki, saj so prehrambeno vezani na tu rastoče rastlinske vrste.

Slabo hranljive mokrotne travnike najdemo po večjih dolinah, predvsem v vzhodnem delu Goričkega, vse od Središča do Kobilja. Sestavlja jih modra stožka, ki jo prepoznamo od daleč po modrikastih listih in črno-vijoličastih socvetjih. Nekoč skrbno pokošeni travniki se danes zaraščajo z grmovjem. Kljub temu na nekaterih še najdemo redke vrste rastlin, kot je sibirska perunika, nekoč pogost, danes pa zaradi izsuševanja redek okras goričkih travnikov. Ob potoku Kučnica še najdemo redko zvezdasto narciso, ki se je ponekod umaknila tudi v višje ležeče sadovnjake, npr. v Gerlincih in Korovcih.

Mokrotni travnik z modro stoľko, M.Kaligarič

Sibirska perunika, (Iris sibirica), M.Bedjanič

Zvezdasta narcisa, (Narcissus stelaris), S.Dešnik

Pravi simbol Goričkega je rumena maslenica ali lilijan, ki uspeva na mokrotnih travnikih. V vseh sosednjih pokrajinah je rumena maslenica zelo redka, pri nas pa se lahko le čudimo, od kod bogati sestoji, ki jih še najdemo, denimo na motvarjevskih travnikih. V tej družbi uspeva tudi pehtranov rman, redka vrsta rmana z bistveno večjimi cvetovi, kot jih poznamo pri njegovem navadnem sorodniku.

Mokrotni travnik v Motvarjevcih, S.Dešnik

Rumena maslenica, (Hemerocallis lilio-asphodelus ), M.Bedjanič

Pehtranov rman, (Achillea ptarmica), S.Škornik

Če se odpravimo v naravo pozno poleti ali jeseni, naletimo na modro cvetoči močvirski svišč, pravi kontrast takrat že oranžnorumenim bilkam modre stožke.

Vse omenjene cvetlice so redke in ogrožene prav zaradi svojih posebnih zahtev: ljubijo namreč vlago in slabo hranljivo prst, ogroža pa jih izsuševanje, gnojenje ali opuščanje rabe - košnje.

Tudi srednje hranljivi vlažni travniki, ki jih najdemo na srednje do močneje hranljivi podlagi, so zanimivi in pestri. Spomladi jim daje pečat travniška penuša ali kalužnica, nato močvirska spominčica in dvodomna špajka, poleti pa je veliko zdravilne strašnice. Na bolj vlažnih mestih obilno cveti potočni osat, postavna rdečecvetna rastlina, ki ga v drevesni senci zamenja bolj pogost mehki osat z rumenimi cvetovi. Na še bolj vlažnih mestih je prevladujoča vrsta gozdni sitec, v njegovi družbi pa pogosto raste močvirska perunika, ki je rumenocvetna in pri nas še dokaj pogosta vrsta. Ponekod v manjših kotanjah, kjer je prst vlažna in zakisana, se razvijejo krpe šotnega mahu. Na eni takšnih krp so pred več kot desetimi leti našli tudi mesojedo rastlino - okroglolistno rosiko.

Močvirske rastline so zanimive tudi za metulje in ugajajo kar trem vrstam modrinov in dvema vrstama cekinčkov. Ličinke temnega mravljiščarja in ličinke strašničnega mravljiščarja se hranijo z zdravilno strašnico, ličinke sviščevega mravljiščarja pa z močvirskim sviščem. Tu pa so še kobilice, hrošči in druge žuželke, ki jim po naravni prehrambeni verigi sledijo ptiči.

Močvirska perunika ( Iris pseudacorus ), S.Dešnik	Mokrotni travnik z belo štorkljo (Ciconia ciconia)
Potočno osatovje, M.Kaligarič	Temni mravljiščar, M.Bedjanič

Med mokrišča spada tudi redko pokošeno močvirsko visoko steblikovje, ki je pravi okras travniških robov in obrežij potokov. Sestavljajo ga visoke zelnate trajnice, kot denimo brestovolistni oslad, krvenka in talini. Če pa so razmere še bolj mokre, tako da stoji talna voda, se razvije visoko šašje, ki ga lahko sestavljajo različne vrste šašev.

Večje sestoje visokega šašja najdemo ob Ledavskem in Hodoškem jezeru. Tam na obrežnem mulju, ki sredi poletne suše ostaja nepotopljen, zraste v Sloveniji nekaj izjemno redkih vrst. Takšni sta navadna in dvomljiva lindernija, ki sta nežni rastlini iz družine črnobinovk. Še manjša je blatnica z Ledavskega jezera, le nekaj milimetrov pa je velika triprašna jelovka, ki prerašča vlažna muljasta tla - obe imata v Sloveniji manj nahajališč, kot je prstov na eni roki.

Ob vodnih zbiralnikih, v jarkih in ob potokih so običajno razvita trstišča, rogozja in ježkovja - to so sestoji z navadnim trstom, širokolistnim rogozom in vrstami ježka.

Obrežna muljasta tla ob Ledavskem jezeru, (Nano Cyperion), M.Kaligarič

Triprašna jelovka (Elatine triandra), M.Kaligarič

Rogozje, S.Dešnik

Več informacij o flori v Sloveniji najdete na spletni strani Slovenskega botaničnega društva: