Vpliv človeka na gozdno življenjsko okolje in pojav vrst, traja že vse od zgodnje poselitve prostora v mlająi kameni dobi.

Osnovno združbo goričkih gozdov predstavljajo gozdovi hrasta gradna in belega gabra, ki pa so v stoletjih steljarjenja (odnašanja listnega opada) prešli v kisle borove gozdove. V zadnjih dveh desetletjih zaradi opuščanja steljarjenja proces spet poteka v obratni smeri.

Odnašanje listnega opada iz gozdov je vplivalo na pojav raznovrstnih gob. Na Goričkem najdemo tako znane in užitne kot tudi manj znane, neužitne in redke gobe.

Glive imajo v gozdnem ekosistemu pomembno vlogo razkrojevalca in v simbiozi z drevesi (mikoriza) pomagajo k njihovi vitalnosti.

Borov gozd

Bukov gozd

Rogač

Na bolj rodovitnih tleh si je svojo domovinsko pravico izborila bukev s stalno spremljevalko - belkasto bekico. Vlažne dolinice ob občasno tekočih potočkih si je priborila črna jelša s posameznimi jeseni in hrasti, ki jih dopolnjujejo čremse, bezgi in trdoleske.

Slikoviti so bukovi gozdovi, ki so na Goričkem zakisani in jih predstavlja združba pravega kostanja in bukve (Castaneo-Fagetum). Zanimivi so toploljubni suhi gradnovi gozdovi, razviti na grebenih in vrhovih gričev - privlačni so za sprehode v naravo, saj so svetli in z malo grmičevja. Posebno zanimivi so tudi gozdovi rdečega bora, ki ga predstavlja združba okroglolistne lakote in rdečega bora (Galio rotundifolii-Pinetum). Obilo je borovničevja, najdemo pa tudi brusnice in redke kisloljubne rastline iz družine zelenkovk. Zaradi kislosti tal je tod veliko lisičjakov, med njimi redki in atraktivni sploščeni dvorednik.

Pogostnost hrošča rogača, ki živi v starih hrastovih deblih, priča o pestrem življenju v gozdu. V goričkih gozdovih so našli tudi nekatere vrste hroščev kozličkov, npr. redkega usnjarja.

Poleg goloba duplarja in sršenarja najdemo v gozdovih tudi zeleno žolno ter velikega in malega detla. Kavke nam z glasnim kavkanjem v očarljivih goričkih gozdovih pričarajo občutek divjine.

V gozdovih domujejo tudi veliki sesalci. Jelenjad in srnjad je številna in pogosto vidna na poljih in travnikih. V večjih sklenjenih gozdovih živijo tudi divje svinje.

Med malimi sesalci so na Goričkem pomembne, ponekod že redke, vrste netopirjev. Pomembna kolonija živi v kleteh gradu v Gradu na Goričkem in nekaterih cerkvah. V gozdovih grmiščih in mejica živijo vrste kot so podlesek, dihur, kuna zlatica, mala in velika podlasica, veverica in številne druge.