Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





Plazilci Prekmurja

Belouąko pogosto najdemo na bregovih vodotokov ali stoječih voda, kjer preľi za ľabami, ki so njena poslastica. (Foto: G. Planinc)

Plazilci Prekmurja

Plazilci so tiste luskaste živalice, ki jih najlaľje opazimo, ko svoja telesca nastavljajo sončnim žarkom. To je bistveno za njihovo preľivetje, saj nimajo stalne telesne temperature, ampak je njihova aktivnost odvisna od temperature okolja.

Plazilci so v Sloveniji, še posebej v skrajnem severo-vzhodnem delu Slovenije, dokaj neraziskani. Poleg naključnih podatkov so bile informacije o plazilcih Prekmurja zabeleľene na Raziskovalnem taboru študentov biologije Šalovci leta 1999 in na dvodnevni raziskovalno-izobraževalni delavnici Prekmurje 2008, ki jo je med 23. in 24. avgustom 2008 organiziralo Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev.  Delavnica je bila izvedena v okviru projekta »Plazilci Slovenije - jih poznamo?«, ki je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.

Po dosedaj znanih podatkih živi v Prekmurju 6 vrst plazilcev. Med kuščarji lahko opazimo martinčka (Lacerta agilis), zelenca (Lacerta viridis/Lacerta bilineata) ter slepca (Anguis fragilis). Med kačami najdemo belouško (Natrix natrix) in smokuljo (Coronella austriaca). Ob stoječih vodah lahko z malo sreče naletimo na našo edino avtohtono želvo močvirsko sklednico (Emys orbicularis). Vse omenjene vrste plazilcev so nestrupene in tako človeku nenevarne. Vprašljivo je pojavljanje strupenjače navadnega gada (Vipera berus) na območju Prekmurja. Edina najdba sega v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno iz zaselka Bogojina. Sicer govorice namigujejo, da naj bi v Prekmurju živele strupene kače, tako modrasi kot gadi, a dokaznega materiala (fotografije, kačjega leva) zaenkrat še nismo prejeli. Na območju Prekmurja morda prebivata tudi nestrupeni kači navadni gož (Zamenis longissimus) in kobranka (Natrix tessellata), ki bi ju lahko našli v prihodnosti z dodatnimi raziskavami.

Vse vrste plazilcev so v Sloveniji zavarovane, kar pomeni, da jih je prepovedano loviti, ubijati, prodajati ter uničevati njihova bivališča. V primeru, da imate vprašanja ali probleme s plazilci, nas pokličite na Kačofon 040/322-449. V Društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev vztrajno zbiramo podatke o razširjenost vrst plazilcev. Vabimo Vas, da nam pošljete fotografije plazilcev ali kačje leve, ki jih najdete v Prekmurju (in tudi drugod po Sloveniji) ter nam tako pomagate bistveno izpopolniti poznavanje razširjenosti posameznih vrst. Hvala!

Vesna Cafuta

Societas herpetologica slovenica – društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev

Večna pot 111, 1000 Ljubljana
e-pošta: info@herpetolosko-drustvo.si
internetna stran: http://www.herpetolosko-drustvo.si
Članek o plazilcih v Soveniji najdete v v Naturi Sloveniae ali tukaj
Rezultati projekta "Plazilci Slovenije - jih poznamo?" so objavljeni tukaj

Smokuljo zaradi zanimivega hrbtnega vzorca zlahka pomotoma zamenjamo z navadnim gadom ali modrasom. Hrani se s slepci in malimi sesalci. (Foto: G. Planinc)
Martinček je najpogostejąa kuąčarica Prekmurja. Samci imajo boke zelenkasto obarvane, boki samic in mladičkov pa so rjavih odtenkov. (Foto: V. Cafuta)
Zelenec se rad skriva v gostem grmovju, kjer je teľje opazen za plenilce, rad pa se zavleče tudi v opuąčene rove malih sesalcev. (Foto: A. Ragar)
Slepec ni kača, ampak breznogi kuąčar. Hrani se s polľi, hroąči, deľevniki in drugimi ľivalmi, ki lezejo po kompostu in tleh. (Foto: M. Krofel)
Močvirska sklednica je zelo plaąna ľelva, ki se v nevarnosti hitro zapodi v varno zavetje vode. (Foto: G. Planinc)

 

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |