Dišeči volčin (Daphne cneorum L.)
Družina: Volčinovke (Thymelaeaceae)
Rod: Volčin (Daphne)
Vrsta: cneorum
OPIS VRSTE
RASTLINA je 10-40 cm visoka, grmičaste ali polgrmičaste rasti; steblo je poleglo do kipeče, pogosto tudi razraslo, v spodnjem delu neolistano; mladi poganjki navadno mehkodlakavi.
LISTI: črtalasti, sprva svetlo-, kasneje temnozeleni, nekoliko usnjati; prezimijo; razvrščeni so premenjalno.
CVETOVI: temno roľnati, izrazito vonjavi; združeni v ovršna, 10- do 20-cvetna, kobulasta socvetja; tvorijo jih 4 barviti čašni listi, ki so med seboj zrasli v cev; čašna cev je na zunanji strani kratkodlakava.
ČAS CVETENJA: od aprila do junija, redko pocvita jeseni.
PLOD: omesenel, koščičast orešek, rumenkaste barve; povrhnjica plodu je kratkodlakava; plodovi so izjemno redki.
STRUPENOST
Vsa rastlina je zelo strupena. Zauľitje 10-12 plodov je za otroke smrtno nevarna doza.
UČINKOVINE: v plodovih in poganjkih je kar 22% toksina imenovanega mezerein.
Znaki zastrupitve: slabost, bruhanje, krči, šok, otrdelost udov, pekoč okus v ustih, kri v blatu, poškodbe ledvic, krvavo bruhanje, upočasnjen utrip, vrtoglavica, žeja, težave z dihanjem.
OD KOD IME ?
Starogrški mit pravi, da je bog Apolon z ljubezenskimi željami zasledoval nimfo Daphne. Ko mu ni mogla več uiti, je poklicala na pomoč samega Zevsa. Ta jo je spremenil v lovorjev grm (Laurus nobilis).
Dáphâ iz gr. Dafgh = lovor, ker ima volčin, po katerem je bil rod poimenovan, podobne liste kot lovor. Mezereum pride od srednjeveškega lekarniškega imena za dišeči volčin Mezereum germanicum. Mezereum so imenovali lovorolistni volčin. Tistega z malimi listi, kot ga ima dišeči volčin, pa nemški lovorolistni volčin.
KAKO MU PRAVIJO DRUGOD ?
SLO: jožefica, dafnica. DE: Heideröschen, Rosmarinseidelblast, Flaumiger Seidelbast, Reckhölderle. HU: Henye boroszlán AN: Garland-flower. FR: Petit thymélée, Daphnné cameleé. I: Dafne odorosa. HR: crveni uskolisni likovac.
POJAVLJANJE: na Goričkem vrsta uspeva na osvetljenih, manj bogatih peščenih tleh; večinoma raste ob gozdnih robovih, na robovih suhih travnikov in ob cestnih jarkih, redkeje v strnjenih gozdnih sestojih; na Goričkem se pojavlja na nadmorski višini 265 do 320 m.
RAZŠIRJENOST: na Goričkem je znanih okoli 30 rastišč. Vsa so na območju občin Šalovci in Hodoš. Gre za razpršena rastišča s po 2 do 10 grmički. Južno od železniške proge M.Sobota-Hodoš, ga ni.
POSEBNOST NA GORIČKEM ?
Uspevanje dišečega volčina na Goričkem je posebno zato, ker gre za zanimivo ekološko prilagoditev vrste na zakisanih, nekarbonatnih tleh. Rastline imajo (pol)grmičasto razrast, zato mu nekateri botaniki pravijo tudi grmičasti dišeči volčin (D.cneourum L.f.arbusculoides), ki raste vzhodneje na Madžarskem in Slovaškem.
Do leta 1950 je bil slovenskim botanikom neznan.
OGROŽENOST IN OHRANJANJE
Volčin ogrožajo neprimerni posegi na rastišča, kot je prekopavanje, rezanje, ruvanje ali odvzem iz narave, mulčanje, ki lahko rastišče trajno uničijo. Temu so najbolj izpostavljene rastline na cestnih robovih. Poseben problem je zaraščanje rastišč z lesnimi vrstami, ki volčin prerastejo ga zasenčijo ter na ta način izrinejo.
KAKO GA OHRANITI?
- s poznavanjem rastišč in ozaveščanjem ljudi
- z omejevanjem zaraščanja z lesnimi rastlinami
- z opustitvijo mulčenja na njegovih rastiščih
- s primernim načinom košnje
- s prepovedjo prekopavanja rastišč
- z ustvarjanjem pogojev večanja naravne razširjenosti
ZAVAROVANJE VRSTE
Dišeči volčin je v Sloveniji zavarovan že od leta 1922. Sedaj ga varujejo naslednji predpisi:
Rastlino je prepovedano trgati, rezati, ruvati in odvzeti iz narave!
Zakon o ohranjanju narave, ZON, (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18)) v spremembah ZON-C iz 2014, v 37. členu spreminja 160. člen, kjer so določeni hujše prekrški in globe :
»160. člen
(hujši prekrški)
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto (prvi odstavek 14. člena);
2. če zmanjša število rastlin ali živali posameznih populacij, zoži njihove habitate ali poslabša življenjske razmere do take mere, da postane vrsta ogrožena (drugi odstavek 14. člena);
3. če namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje rastline, ubije ali poškoduje živali (tretji odstavek 14. člena);
4. če namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst (četrti odstavek 14. člena);
5. če ravna z naravno vrednoto tako, da ogrozi njen obstoj (drugi odstavek 40. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 20.000 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 2.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 200 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.«
Ali ste vedeli,
da je bila prva zavarovana rastlina v Sloveniji leta 1898 blagajev volčin, Daphne blagayana, ki cveti belo in je sorodnica dišečega volčina?
SORODNE VRSTE
Na Goričkem je pogost navadni volčin (Daphne mezreum). Drugod po Sloveniji uspeva še alpski volčin (D. alpina), Blagayev volčin (D. Blagayana Freyer), lovorolistni volčin (D.laureola L.) in progasti volčin (D.striata Tratt). V Prekmurju verjetno raste tudi redek navadni ptičji kljunček (Thymelea passerina (L.) Coss.& Germ.).
GRB OBČINE ŠALOVCI
Grb Občine Šalovci je upodobljen na ščitu poznogotskega sloga sanitske oblike in je v vseh primerih opredeljen z blasonom, ki se glasi: Na modrem ščitu je socvetje šestih cvetov grmičastega dišečega volčina (Daphne cneorum f. arbusculoides). Peclji cvetov socvetja se stečejo v polovično rozeto zelenih listov grma. Vsak cvet ima štiri cvetne liste rdeče barve in so srebrno obrobljeni, medtem ko sta po dva prašnika na vsakem cvetnem listu zlata in obdajata srebrno središče cveta. Peclji cvetov, ki se stekajo v listno rozeto so srebrni. (Odlok o grbu, zastavi, žigih in občinskem prazniku UL RS 73/2007).
Naravne znamenitosti
