prometni znak na cesti ob Ledavskem jezeru (K.M.)

Razširjenost in vrste dvoživk so bile temeljito raziskane v okviru projekta Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006 z naslovom: Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran, ki ga je skupaj s partnerji izvajal Center za kartografijo favne in flore med 2005 in 2007.

Na njihovi spletni strani: http://www.ckff.si/ so predstavljeni rezultati, zato povzemamo samo nekaj ugotovitev in povezave:

"Na območju KPG živi 15 vrst dvoživk. Skupno smo pregledali skoraj 1000 lokalitet, vsaj eno vrsto dvoživk pa smo našli na 694 lokalitetah. Pregledali smo 595 mlak, ki služijo različnim namenom. 70 jih je predelanih v ribnike, 63 je betoniranih v požarne mlake, 41 pa je ograjenih. Ostale mlake so v bolj ali manj naravnem stanju in tako predstavljajo najbolj primeren življenjski prostor za dvoživke".

Nekoč so glavna glavna mrestišča dvoživk na Goričkem bile manjše stoječe vode in ohranjeni počasni potoki, njihovi mrtvi rokavi ter močvirni in poplavni travniki. Danes je teh habitatov zaradi intenzivnejše kmetijske rabe ter izvedenih regulacij potokov, melioracij in komasacij zemljišč veliko manj. Tako so glavna mrestišča dvoživk postale mlake, ki jih je človek ustvaril predvsem za svoje potrebe. Najbolj pogoste dvoživke Krajinskega parka Goričko so rosnica (Rana dalmatina), navadna krastača (Bufo bufo), zelene žabe (Pelophylax spp.) in hribski urh (Bombina variegata).

Meje svoje razširjenosti v Evropi tu dosegajo navadna česnovka (Pelobates fuscus), plavček (Rana arvalis), veliki pupek (Triturus carnifex) in tudi nižinski urh (Bombina bombina), ki se na tem območju križa s hribskim urhom (Bombina variegata)."

Natančnejše opise razširjenosti in stanja vrst v KPG so podani v knjižici Dvoživke v Krajinskem parku Goričko.

postavljanje varovalnih mrež ob cesti (K.M.)	česnovka (K.M.)	zelena krastača (K.M.)

• vrste dvoživk na Goričkem (Vir: CKFF) [ pdf,348 Kb ]