Rjavi čmrlj (D.Bevk)

Čmrlji – nepogrešljivi in ogroľeni opraševalci

Pozno pozimi ali pomladi takoj, ko skopni sneg in zacvetijo spomladanske cvetice lahko opazimo prve čmrlje. To so samo matice, ki jih je toplota predramila iz zimske otrplosti. Po nekaj dneh krepčanja z medičino in cvetnim prahom postane njihova glavna skrb iskanje primernega mesta za gnezdenje. Tega danes ľal vedno teľje najdejo.

Matica v rovu pod zemljo ali v mahu na površini travnika sama pripravi majhno gnezdo, v njem pa lonček za med in lonček v katerega odloľi jajčeca. Iz njih se izleľejo ličinke, ki pa jih mora zaradi nizkih temperatur ogrevati. V tem so čmrlji pravi mojstri. Matica lahko sama vzdrľuje temperaturo gnezda 20°C nad temperaturo okolja! Sposobnost ogrevanja jim zelo koristi tudi pri letanju v mrazu. Videli so jih letati celo pri temperaturi pod lediščem, med tem ko čebela potrebuje vsaj 10°C.

V nekaj dneh se ličinke zabubijo in kmalu se iz njih razvijejo prve delavke in matica postopoma lahko preneha letati na pašo. Delavk je vedno več in pozno poleti se razvijejo samci - troti in nove matice. Troti ľe po nekaj dneh zapustijo druľino in naslednjih nekaj tednov preľivijo na prostem. Podnevi iščejo matice, prenočujejo pa na cvetovih. Matice se po parjenju vrnejo domov, se dobro najedo in se tako pripravijo na zimo, ki jo otrple preľivijo v tleh.

Čmrlji so izvrstni opraševalci. Oprašijo marsikaj kar čebele izpustijo, zato ne preseneča, da jih v nekaterih drľavah mnoľično gojijo. Uvaľajo jih tudi slovenski pridelovalci zelenjave. Zakaj ne uporabljajo kar čebel? Čmrlji imajo določene posebnosti zaradi katerih so nenadomestljivi. Pomladi pridejo do izraza njihove sposobnosti opraševanja v mrazu, vetru in deľju. Tako so rastline oprašene kljub slabemu vremenu.

V primerjavi s čebelo imajo zelo dolg jeziček, zato lahko pijejo medičino (in s tem oprašujejo) tudi na cvetovih, ki imajo medovnike globoko v cvetnem vratu. Ko obiščejo cvet ga pošteno stresejo, zato so odlični opraševalci paradiľnika, pri katerem se cvetni prah sprošča le ob močnem stresanju. V velikem številu jih lahko opazimo na stročnicah, kumarah, jagodičevju, sadnem drevju itd. Na cvetovih, ki so jih oprašili čmrlji se razvijejo večji in lepši plodovi.

Čeprav opraševalci v kmetijstvu igrajo pomembno vlogo, pa jim to danes ne izkazuje posebne hvaleľnosti. Na intenzivno obdelanih in pogosto košenih travnikih, ki so za nameček pokošeni vsi hkrati, čmrlji vedno teľje najdejo dovolj hrane. Po cvetenju regrata so travniki brez cvetja in zanje le še zelene puščave. Tudi primernih mest za gnezdenje je vedno manj, saj je vedno manj kotičkov, kjer bi bila gnezda varna pred teľkimi stroji. Seveda jih ogroľa tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Zaradi sprememb v okolju ne preseneča, da je od 35 vrst, ki ľivijo v Sloveniji, večina ogroľenih. Pomagamo jim lahko tako, da imamo na travnikih in na vrtovih čimveč cvetočih rastlin na katerih se lahko hranijo. Pripravimo jim lahko tudi posebne njim prilagojene panjičke ali celo čmrljake v katere se matice pomladi lahko naselijo. Čmrlji in ostali opraševalci nas bodo  zagotovo poplačali z opraševanjem.

Več o čmrljih lahko preberete v knjigi Čmrlji v Sloveniji
(http://www.petelin.info/cmrlji.html)

Besedilo in fotografije: Danilo Bevk

Kako za čmrlje skrbijo sosedje si lahko preberete tukaj.

rjavi čmrlj gnezdo (D.Bevk)	veliki črno-rdeči čmrlj (D.Bevk)	zemeljski čmrlj (D.Bevk)