K.Malačič, veliki skovik, 2012
Veliki skovik (Otus scops Linnaeus, 1758)
Telesne značilnosti: Čeprav ime napeljuje, da gre za veliko žival, sodi veliki skovik med manjše sove. Po velikosti ga za nekaj centimetrov prekaša celo škorec. V dolžino doseže le 18-20 cm in ima razpon kril med 47 in 54 cm. Je popolnoma nočna vrsta, ki jo pogosteje slišimo kot vidimo. Kadar ga nam le uspe uzreti, ga spoznamo po vitki pokončni postavi in po izrazitih ušesnih čopih, ki jih lahko zloži na teme in jih zato ne opazimo. Po telesu je gosto vzdolžno progast in ima izrazit obrazni pajčolan. Barva perja je podobna barvi lubja. Zanj so značilne tudi velike rumene oči. Med parjenjem se oglašajo z značilnim klicem, ki spominja na besedo čuk, kakor so to sovo včasih tudi imenovali. Za zmedo je kriv Fran Erjavec, ki ga je v svoji knjigi, Domače in tuje živali v podobah, označil za skovika, čuk pa zdaj pravimo drugi majhni sovi z znanstvenim imenom Athene noctua.
Kje gnezdi: Veliki skovik je toploljubna vrsta, ki za gnezdenje rad izbira topla prisojna pobočja v odprti ekstenzivno obdelani kulturni krajini. Najdemo ga lahko tudi v dolinah in na ravninah. Za gnezdo si največkrat izbere dupla v starih visokodebelnih sadovnjakih, parkih, manjših redkih gozdičkih, drevesnih osamelcih ali celo opuščenih stavbah. Neredko si prisvoji tudi dovolj veliko gnezdilno hišico.
Zakaj se seli: Veliki skovik je edina naša vrsta sov, ki se seli. Seli se izključno zaradi hrane.
Kje prezimuje: Velik skovik prezimuje v afriških savanah južno od Sahare.
Kdaj se vrača: Veliki skovik se s prezimovanja v naše kraje vrne aprila.
Razmnoževanje: Veliki skovik je teritorialna vrsta, svoj razmnoževalni teritorij glasno označuje s klici, z njimi tudi privablja samice in hkrati odvrača druge samce. Gnezdenje poteka maja in junija. Samica v duplo ali gnezdilnico znese 4 do 5 belih, popolnoma okroglih jajc. Po pribliľno 25 dnevih se iz njih izvalijo puhasti mladiči. Ko so stari 17 do 20 dni že sedijo na bližnji veji in z značilnim guganjem celega telesa čakajo na starša, da jim bosta prinesla hrano. Po približno 30 dnevih mladiči poletijo.
S čim se hrani: Hrano največkrat išče v ekstenzivno obdelani kulturni krajini. V njegovi prehrani prevladujejo velike žuželke, npr. kobilice, bramorji, hrošči, črički, lovi tudi pajke, deževnike, miši, voluharje, majhne ptice in zelene rege. Ko preži na žuželke, ga neredko lahko opazimo ob cestnih svetilkah.
Posebnost velikega skovika: V nekateri delih Slovenije še dan danes verjamejo, da veliki skovik s svojim oglašanjem privablja smrt. Mogoče je to povezano z dejstvom, da so v preteklosti po vaseh ponoči bila osvetljena okna v primeru, ko je kdo pri hiši umrl in so bedeli ob mrliču. Svetloba je privabila žuželke in s tem skovika.
Razširjenost v Sloveniji: Veliki skovik je v Evropi najbolj razširjen v Sredozemlju. V Sloveniji živi na Primorskem, pogosteje na Krasu ter na Ljubljanskem Barju in na Goričkem. Ob zadnjem popisu leta 2009 smo na Goričkem našteli nekaj čez sto osebkov, kar je za polovico nanj kot leta 1999.
Kaj ga ogroža: Hitro zmanjševanje števila velikih skovikov je dober pokazatelj pretirane intenzifikacije kulturne krajine, ki velikega skovika prizadene na več načinov. S tem, ko opuščamo ali izsekavamo visokodebelne senožetne sadovnjake, mejice in drevesne osamelce, veliki skoviki izgubljajo prehranjevalni in predvsem gnezditveni življenjski prostor. Zaradi prepogoste košnje travnikov ter zlasti z izgubo travnikov z oranjem v njive in pretirano rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), namreč vse prehitro izginja tudi njegov plen (žuželke, pajki, dvoživke). FFS predstavljajo za plenice kot je veliki skovik tudi neposredno grožnjo, saj se strupi nalagajo v plenu in prek plena prehajajo v plenilca, kjer se nalagajo še v večje količine.
Varstveni status: Veliki skovik je Natura 2000 vrsta (SPA koda: A 214), kar pomeni, da so pomembnejši gnezditveni in prehranjevalni habitati velikega skovika vključeni v evropsko mrežo posebej varovanih območji Natura 2000.
Na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je veliki skovik zavarovana vrsta, prav tako, pa je tudi na seznamu živalskih vrst, katerih habitat se varuje.
Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeč seznam, je veliki skovik označena kot močno ogrožena vrsta (E2).
V evropskem naravovarstvenem statusu je označena kot SPEC 2 ogrožena vrsta.
B.Novak, Veliki skovik, mladič |
K.Malačič, Veliki skovik na Goričkem |
K.Malačič, Veliki skovik |
|
Naravne znamenitosti
