STRAŠNIČIN MRAVLJIŠČAR (Phengaris teleius)

OPIS: do 3,5 cm velik metulj iz družine modrinov, spodnja stran kril sivorjava z značilnim vzorcem črnih pik z belo obrobo

HRANA: razvojni krog gosenic je vezan za rastlino zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis)

HABITAT: vlažni travniki z zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) in gostiteljskimi vrstami mravelj

RAZŠIRJENOST: evrazijska, v Sloveniji razširjen po nižinah  (Goričko, Pomurje, Slov. gorice, Dravinjska dolina, Ljubljanjsko barje, porečje Nanoščice in Pivke)

RAZMNOŽEVANJE IN EKOLOGIJA VRSTE: enogeneracijska vrsta; razmnoževanje vrste je odvisno od prisotnosti hranilne rastline gosenic - zdravilne strašnice Sanguisorba officinalis ter prisotnosti določenih vrst mravelj; odrasli metulji odložijo jajčeca na cvetove zdravilne strašnice, s katerimi se nato izležene gosenice prehranjujejo dva do tri tedne, nato gosenice zlezejo na tla, kjer z vonjem privabijo mravlje iz rodu Myrmica in te jih odnesejo v svoja mravljišča (zaradi vonja jih mravlje zamenjajo za svoj zarod), kjer se gosenice hranijo z mravljim zarodom in nato v mravljišču preživijo zimo ter se tam tudi zabubijo; ko se preobrazijo v odrasle, več ne oddajajo vonja, zato morajo hitro zapustiti mravljišče

DEJAVNIKI OGROŽANJA: izginjanje ekstenzivnih vlažnih travnikov, za vrsto neugoden čas košnje, premena travnikov v njive, prekomerno gnojenje travnikov, fragmentacija habitata, hidro- in agromelioracije

VAROVANJE: ohranjanje ekstenzivnih vlažnih travnikov, kjer uspeva zdravilna strašnica in ustrezna košnja (košnja pred 15.6. in po 15.9.), preprečevanje zaraščanja in hidromelioracij

VARSTVENI STATUS: V - ranljiva vrsta

Dodatni vir:

Razvojni krog strašničinega mravljiščarja

Rebeušek, F. (2006). Mravljiščarji Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 

Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. (2005). NATURA 2000 v Sloveniji. Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.