Rogač (Lucanus cervus)

STATUS VRSTE: Veliki rogač (Lucanus cervus) N2000 vrsta; Goričko, v SLO zavarovana vrsta, na rdečem seznamu hroščev je vrsta označena kot ogroľena (E), vrsta je na seznamu Bernske konvencije.

Rogač je verjetno najbolj prepoznaven hrošč, saj ga teľko zamenjamo s katero drugo ľuľelko.

Telo je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Samčki se ločijo od samic, saj so njihove čeljusti preobraľene v rogovju podobno tvorbo. Glava in noge so črne ali temnorjave, barva pokrovk pa temno- rjava do kostanjevo-rdeča. Je ena največjih evropskih ľuľelk, četudi je velikost lahko različna od 2.5 do 8 centimetrov.

Rivljenjski cikel rogača je neizogibno povezan z lesom, najpogosteje z vsemi vrstami hrastov in kostanjem. V Sloveniji je vrsta prisotna skoraj povsod, kar kaľe na to, da je stanje naših gozdov, predvsem pa kulturne krajine z mejicami in posameznimi otoki listnatih dreves še razmeroma dobro.

Ličinke rogača se razvijajo v trohnečem lesu listavcev, predvsem hrastov, kostanja, bresta, pa tudi javorja. Razvoj od jajčec preko ličinke, bube do odraslega hrošča, poteka tudi do pet let. Zato je rogač zelo dovzeten na spremembe, ki lahko prekinejo njegov ľivljenjski krog.

Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom. Ko se sonce skoraj spusti za obzorje jih bomo najlaľje videli brenčati v mraku, to njihovo brenčanje pa tudi slišali. Ker je velik in okorno leti, ga lahko prepoznamo tudi v letu.

Prekmurje z Goričkim in Prlekija so območja, ki ga bogati ohranjena kulturna krajina in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, zato je rogač na tem območju zelo pogost in do danes na območju Slovenije tudi najbolje raziskan.

slika 1: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (foto: M. Vernik)

slika 2: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobraľene čeljusti, s katerimi se samčki borijo za prevlado nad tekmeci, kot to počne tudi srnjad ali jelenjad. Od tod tudi ime tega hrošča – rogač. (foto: M. Vernik)

karta 1: Razširjenost rogača v Krajinskem parku Goričko. Poročilo iz leta 2006.

Spoštovane bralke in bralci spletne strani. Če ste tudi vi opazili rogača v naravi, vas prosimo, da to sporočite Kristjanu Malačiču ali Martinu Verniku.

Prosimo vas za tri podatke:

natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas idr.) Lokacijo lahko zelo natančno določite v Naravovarstvenem atlasu www.naravovarstveni-atlas.si.
datum najdbe in
vaše ime. 

Zaradi moľnih zamenjav je primerno, če priloľite fotografijo opaľenega hrošča, četudi fotografirano z mobilnim telefonom. Bralce še naprošamo, da ľivali puščajo v naravi, kjer so jih opazili. Namen bomo dosegli ľe z zapisanimi podatki.

Vsaka najdba je dragocen podatek. Tako boste tuid vi pripomogli k ohranitvi naravne dediščine, ki jo imamo v skrbi za bodoče generacije.

Kristjan Malačič
Javni zavod Krajinski park Goričko
Grad 191
9264 Grad
Tel: 02 551 88 67;
e-pošta: kristjan.malaciv@goricko.info

Martin Vernik
Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
Pobreška c. 20
2000 Maribor
tel: 02 333 13 75
e-pošta: martin.vernik@zrsvn.si